Litovski najem stanovanja temelji na Civilnem zakoniku Republike Litve (Lietuvos Respublikos civilinis kodeksas, CK), Šeštoji knyga (šesta knjiga), poglavju XXXI »Gyvenamosios patalpos nuoma« (čl. 6.576–6.629). Ta vodnik — in Brokikova predloga — zajema le privati rinkos nuoma, zasebni najem po tržni ceni; občinsko ali socialno stanovanje (socialinis būstas) se dodeljuje in prekine po ločenem režimu ter tukaj ni obravnavano.
Obliko določa CK 6.579: pogodba za določen čas mora biti sklenjena pisno. Med fizičnimi osebami je sicer mogoča tudi ustna pogodba, vendar je pisna oblika tržni standard — brez nje ima najemodajalec bistveno manj opore, če spor o najemnini ali stanju stanovanja pride pred sodišče.
Brokikovi predlogi spremljajo štiri priloge: mesečna najemnina, ponudniki komunalnih storitev z višino akontacij, izjava o ločevanju odpadkov ter kontaktni podatki najemodajalca za tekoče in nujne zadeve. Za podnajem stanovanja ali prenos najemnikovih pravic in obveznosti iz pogodbe je potrebno predhodno pisno soglasje najemodajalca (CK 6.595).
Poglavje CK o najemu stanovanja pri najemu po tržni ceni sploh ne določa zakonske zgornje meje za užstatas (varščino) — poglavje o znesku preprosto molči, tržna praksa pa jo ohranja v razponu ene do treh mesečnih najemnin, ki ju stranki prosto dogovorita.
Brokikova predloga natančno določa mehaniko tam, kjer zakon tega ne stori: varščina krije zahtevke najemodajalca zaradi poškodb stanovanja, ki presegajo običajno obrabo, neizpolnjenih obveznosti iz pogodbe ali škode, ugotovljene ob vrnitvi stanovanja; ni je dovoljeno uporabiti za tekočo najemnino ali komunalne stroške med trajanjem najema; vrne se v 30 dneh po prenehanju najemne pogodbe, vrnitvi stanovanja in podpisu zapisnika o primopredaji (perdavimo–priėmimo aktas), zmanjšana za utemeljene odbitke.
Pravica najemnika do odpovedi je najmočnejši in najbolje zaščiten del litovskega režima: enomesečni pisni odpovedni rok, brez razloga, kadarkoli — tako pri pogodbi za določen kot za nedoločen čas (CK 6.609). To je prisilno pravo; določilo, ki podaljša odpovedni rok, zahteva razlog ali kako drugače poslabša položaj najemnika, je nično.
Položaj najemodajalca je namerno asimetričen. Pogodbo za nedoločen čas je mogoče odpovedati le s šestmesečnim pisnim odpovednim rokom (CK 6.614). Pogodbe za določen čas sploh ni mogoče predčasno prekiniti, razen zaradi krivde najemnika po CK 6.611 — trajno neplačevanje najemnine ali komunalnih stroškov v trajanju vsaj treh mesecev, uničenje, poškodovanje ali zloraba stanovanja ali ravnanje, zaradi katerega je sobivanje z drugimi nemogoče. V vsakem primeru prenehanje pogodbe in izselitev najemnika potekata izključno prek sodišča — samovoljne odstranitve ni.
Zvišanje najemnine poteka po povsem ločeni poti: CK 6.583 dovoljuje spremembo najemnine le s pisnim soglasjem obeh strank, ne pogosteje kot enkrat na dvanajst mesecev, določilo, ki najemodajalcu daje pravico do enostranskega preračuna ali zvišanja najemnine — ali do pogostejših sprememb —, pa je izrecno nično. Najemnine ni dovoljeno pobirati vnaprej, razen za prvi mesec.
CK pri zasebnem najemu stanovanja ne nalaga obveznega pisnega zapisnika o primopredaji (perdavimo–priėmimo aktas) tako kot ne določa zgornje meje varščine — gre za uveljavljeno tržno prakso, ne za zakonsko obveznost. V praksi pa ima ob prenehanju najema največjo težo: zabeleži stanje merilnikov, stanje stanovanja in seznam opreme ter je glavni dokaz strank pri obračunu varščine ali zahtevku za škodo.
Najemodajalec mora predati stanovanje, primerno za namensko uporabo, ga takšno ohranjati ves čas trajanja najema in zagotavljati v pogodbi dogovorjene komunalne storitve (CK 6.587); najemodajalec odgovarja tako za pravne kot za stvarne napake po splošnih določbah zakonika o najemu.
Najemnik skrbno vzdržuje stanovanje in dele stavbe, ki jih uporablja, ter krije manjša popravila, nastala zaradi nepravilne ali malomarne uporabe; sprememba ali prenova stanovanja zahteva predhodno pisno soglasje najemodajalca (CK 6.607).